UBRANO ALI NEUBRANO ZVONJENJE?
V večini evropskih držav zvonovi v cerkvenih zvonikih zvonijo v svojem naravnem ritmu, ki ga določata njihova velikost in zasnova obesila. Posledično večji zvonovi zvonijo počasneje, manjši pa hitreje. Ko poslušamo zvonjenje več zvonov v tipičnem evropskem zvoniku, se tako melodija zdi navidezno kaotična, saj pravega vzorca zvonjenja ni, nemalokrat pa zvonovi udarijo en čez drugega.
V nasprotju s tem večina slovenskih župnij prakticira sinhrono oziroma ubrano zvonjenje. Vsi zvonovi v tipičnem slovenskem zvoniku morajo zvoniti z enakim tempom, kar omogoča ustrezen in urejen takt. Sklepamo, da se je ubrano zvonjenje razvilo v 18. stoletju, ko so župnije začele kupovati harmonično usklajene komplete zvonov.
Natančni razlogi za prehod z neubranega na ubrano zvonjenje niso povsem pojasnjeni, vendar se domneva, da so povezani s človeško željo po glasbenem redu in prepoznavni melodiji. Poleg tega je verjetno, da je zahtevnost ubranega zvonjenja prispevala k ponosu skupnosti, ki so imele izkušene zvonarje. Srečali smo številne starejše posameznike, ki so z velikim zadovoljstvom pripovedovali o svoji sposobnosti ustvarjanja ubrane melodije z več zvonovi, ki so jo lahko vzdrževali daljši čas. Žal se je s prihodom električnega zvonjenja ta veščina začela izgubljati, zato danes le redki predstavniki mlajših generacij obvladajo umetnost ročnega sinhronega zvonjenja.
KATERA VRSTA ZVONJENJA JE PRIJETNEJŠA?
V Sloveniji prevladuje mnenje, da je edino sprejemljivo ubrano zvonjenje, medtem ko se večina Evrope, ki prakticira neubran pristop z mešano melodijo, po tem prepričanju oddaljuje od ideala. Na drugi strani bi ljubitelji nesinhronega zvonjenja lahko kritizirali slovenski pristop kot monoton, saj se ista melodija z minimalnimi variacijami ponavlja več minut. Takšno zvonjenje bi lahko označili za dolgočasno ali celo moteče.
Praktični primer neubranega zvonjenja - župnijska cerkev Svete Katarine (Kapla na Kozjaku):
(Začetek pri času 9:20)
Praktični primer ubranega zvonjenja - župnijska cerkev Svetega Modesta (Kranj - Zlato Polje):
(Začetek pri času 6:20)
Tukaj je pomembno razumeti, da imata obe obliki cerkvenega zvonjenja - sinhrona in nesinhrona - svojo edinstveno estetsko in kulturno vrednost. Vsaka odraža bogato zgodovino in tradicijo svoje regije. V času naraščajoče avtomatizacije je ključnega pomena, da obe obliki spoštujemo, negujemo in ohranjamo, kjer je to mogoče. S tem ne le varujemo kulturno dediščino, temveč tudi bogatimo zvočno raznolikost naših skupnosti.
ZVONJENJE PO GEOGRAFSKIH REGIJAH SLOVENIJE
Kot pri vsakem pravilu obstajajo izjeme, tako tudi Slovenija, kljub svoji prevladujoči tradiciji, pozna obe vrsti zvonjenja. V obsežnem delu države - mediteranskem, zahodnem, severnem, južnem in osrednjem predelu - prevladuje ubrano zvonjenje. Toda ko se pomikamo proti vzhodni Sloveniji, opazimo postopen prehod k neubranemu zvonjenju, ki je značilno za sosednje države, kot so Avstrija, Madžarska in Hrvaška. Ta geografska razporeditev zvonarskih praks jasno odraža kulturne in tehnološke vplive, ki so prihajali predvsem iz Avstrije in Nemčije.
KAKO DOSEŽEMO UBRANO ZVONJENJE?
Usklajevanje tempa cerkvenih zvonov temelji na osnovnem pravilu, da mora biti razdalja med zvonom in njegovo nihajno osjo daljša, čim manjši je zvon. Ta princip podaljša pot zvona med skrajnima točkama nihanja, kar zmanjša število udarcev na minuto.
Postopek nameščanja se začne z začetno namestitvijo novih zvonov s teoretično določenimi dolžinami jarmov. Sledijo fini popravki, kjer se za natančno nastavitev nihajnega časa uporabljajo vnaprej pripravljeni kosi hrastovega lesa. Te kose dodajamo ali odstranjujemo iz jarmov, dokler vsi zvonovi ne zvonijo v istem tempu kot največji zvon. Cilj je doseči toleranco razlike v nihajnem času, ki ne presega 0,01 sekunde.
Med tehnične posebnosti sodijo dolga obešala, ki lahko nepoučenim opazovalcem delujejo nenavadno, a v resnici ne predstavljajo večjih ovir pri delovanju. Nasprotno, ta obešala pogosto okrepijo Dopplerjev pojav, s čimer zvonjenje postane bolj dinamično in očarljivo. Kadar prostorske omejitve ne dopuščajo dolgih obešal in visokih nihajnih kotov, se zatečemo k alternativni rešitvi - namestitvi protiuteži, ki lahko tehtajo tudi več sto kilogramov. Ta pristop omogoča natančno prilagajanje nihajnih časov vseh zvonov, kar je še posebej koristno v omejenih prostorih.
TEŽAVA KLASIČNIH KEMBLJEV
Uporaba klasičnih kembljev v ubranem zvonjenju prinaša številne izzive, ki so predvsem posledica potrebe po podaljševanju jarmov. Za upočasnitev hitrosti udarca je namreč pogosto potreben dodatni podaljšek na kemblju, kar pa s seboj prinese neželeno dodatno maso. Ta masa ob udarcu ob zvon povzroča prekomerno obrabo in poškodbe, kar lahko dolgoročno vpliva na kakovost zvoka in življenjsko dobo zvonov. Primer tovrstnih kembljev je moč videti v videu, ki sledi in prikazuje zvonove podružnične cerkve Svetega Hieronima v Ivanjem Selu.
Praktični primer (pre)dolgih klasičnih kembljev - podružnična cerkev Svetega Hieronima (Ivanje Selo):
(Začetek pri času 4:45)
Med prvo svetovno vojno je bilo v Sloveniji odvzetih več kot 90 % zvonov, zaradi česar so v številnih zvonikih ostali le najmanjši zvonovi. Prav ti preostali manjši zvonovi so pogosto utrpeli poškodbe, ki so bile rezultat kombinacije klasičnih kembljev in ubranega zvonjenja.
V sodobnem času se je za najbolj uspešno alternativo klasičnim kembljem uveljavila uporaba mehko kovanih pregibnih kembljev, ki s svojo prilagodljivo zasnovo odpravljajo težave, povezane z daljšanjem jarmov in upočasnjevanjem zvonov. Ker v primeru pregibnih kembljev ni presežka mase in so zaradi zasnove s protiutežjo fleksibilnejši, zagotavljajo daljšo življenjsko dobo zvonov ter pripomorejo k prijetnejšemu zvonjenju.
KAJ IZBRATI?
Odločitev med urbranim in neubranim zvonjenjem je odvisna od lokalnih preferenc in pričakovanj, ki se razlikujejo med regijami. Prebivalci območij s tradicionalno sinhronim zvonjenjem so navezani na to obliko, medtem ko so v regijah z nesinhronim zvonjenjem bolj odprti za spremembe. Pri namestitvi novih zvonov v župnijah z nesinhronim zvonjenjem pogosto naletimo na zahteve po demonstraciji ubranega zvonjenja, vendar so se nekatere skupnosti po začetni navdušenosti želele vrniti k neubranemu. Gospodarski dejavniki igrajo pomembno vlogo, saj ekonomsko razvitejša območja investirajo v sodobnejše zvonove. Z gospodarskim napredkom vzhodne Slovenije narašča povpraševanje po novih zvonovih tudi v regijah z neubranim zvonjenjem, pri čemer je pomembno zagotoviti kompatibilnost sistemov sinhronizacije z lokalnimi napravami in upoštevati želje skupnosti.