RESTAVRIRANJE ZVONOV

Restavriranje oziroma varjenje zvonov pomeni natančen in premišljen postopek, namenjen povrnitvi in dolgoročni ohranitvi zvočne, materialne in kulturnozgodovinske vrednosti. Zvon ni le akustični instrument, temveč tudi nosilec lokalne identitete, umetniški izdelek in pogosto zaščiten kulturni spomenik. Vsak poseg mora zato temeljiti na strokovni presoji, ustreznih analizah in mednarodno priznanih konservatorskih načelih.

NAJPOGOSTEJŠE POŠKODBE ZVONOV​

Zvonovi so tekom desetletij ali stoletij delovanja izpostavljeni številnim obremenitvam, ki lahko pustijo trajne posledice. Med najpogostejše poškodbe sodijo:

​​

• razpoke v zvonu – bodisi mikrorazpoke, ki jih zaznamo le z ustreznimi metodami, bodisi večje, tudi površinske razpoke. Do tega lahko pride zaradi dolgotrajne obrabe, napak v materialu, preobremenitve ob nepravilnem zvonjenju ali posledic preteklih neustreznih posegov.

• obrabljen udarni obroč (mesto, kamor udarja kembelj): posledica je običajno napačno oblikovanih, pretežkih ali pretrdih kembljev, neustreznega nihanja ali preprosto visoke starosti zvona;

• odkrušen rob zvona, nemalokrat zaradi nepravilnega pritrkovanja ob uporabi težkih kovinskih kladiv brez blaženja;

• odlomljeni deli krone, kar resno ogroža stabilnost in varnost obešanja;

• splošne površinske nepravilnosti, ki so nemalokrat posledica manj kvalitetnega ulivanja. 
  ​

Vsaka od teh poškodb zahteva individualno strokovno obravnavo, s ciljem zagotoviti trajno stabilnost, varnost in zvočno funkcionalnost zvona, ob hkratnem spoštovanju njegove kulturne in zgodovinske vrednosti.

​​

​

​

​

​

​

​

​​​​

​

​​​​

​

POSTOPEK IN MEDNARODNO SODELOVANJE

Restavriranje zvona je praviloma večfazni postopek, ki poteka v sodelovanju s specializiranimi livarskimi in restavratorskimi delavnicami v tujini. Podjetje KRN pri tem stalno sodeluje z uveljavljenimi partnerji iz Avstrije (Grassmayr) in Nizozemske (Royal Eijsbouts), ki sodita med vodilne svetovne ustanove na področju obnove zgodovinskih zvonov.

​

Delo se začne z oceno stanja zvona na podlagi vizualnega pregleda, fotografij in zvočnih posnetkov. V določenih primerih se opravi tudi dodatna analiza kovinske sestave ali pregled z neinvazivnimi metodami (npr. s penetranti).

​

Sledi priprava individualnega načrta restavratorskih postopkov, ki lahko vključuje:

• stabilizacijo razpok ali varjenje odlomljenih delov (npr. korenine krone),

• zapolnitev obrabljenih udarnih mest z ustrezno litino po predhodni analizi,

• obnovo notranjih delov,

• brušenje, čiščenje ali ohranjanje patine, odvisno od dogovora z naročnikom in smernic ZVKD.
   

Pred vsakim posegom se pripravi natančna ponudba, ki se – razen v redkih primerih – med samim postopkom ne spreminja. Vse faze se sproti dokumentirajo, ob zaključku pa restavrator pripravi tehnično poročilo, ki služi tudi kot osnova za garancijo na opravljeno delo.​